Naročite leče pri največjem distributerju kontaktnih leč v Evropi
in si jih zagotovite po najnižji ceni.

S KONTAKTNIMI LEČAMI V GORE

Na kontaktne leče se spomnimo vsaj takrat, ko zaradi zarosenih, zaprašenih ali zamazanih očal ne vidimo nikamor več. Danes so na voljo te male, priročne leče že skoraj za vsako težavo z vidom.

Kontaktne leče so kaj pripravne za gornike pa naj gre za planinske popotnike,pohodnike, alpiniste ali odpravarje. Prav vsi si lahko pomagajo z njimi. Nameščene so neposredno na očesni roženici in nas s svojimi optičnimi lastnostmi še najbolje povedejo v svet tistih, ki z vidom nimajo sitnosti.

Vpliv kontaktne leče na roženico

Kljub dobrim lastnostim kontaktne leče ne smemo prezreti, da vpliva na prehrano roženice in njeno oskrbo s kisikom. Očesna roženica je sestavljena iz petih plasti, ki šele z usklajenim delovanjem zagotovijo dovajanje hranilnih snovi, vode in kisika roženici kot celoti. Če nastanejo motnje, se pojavijo težave. Kadar je oskrba roženice močno ovirana, postane motna.

Zgled: pomanjkanje kisika povzroči višek mlečne kisline, roženica je preveč kisla, pri prekomerni vlažnosti (oteklina) srednje plasti roženice pa motna.

Kadar kontaktna leča ni natanko prilagojena roženici ali če prekoračimo dopustni čas nošenja kontaktne leče, se pogosto zgodi, da roženici primanjkuje kisika. Vsaka kontaktna leča nekoliko zmanjša dovajanje kisika. Če leča dobro nalega na roženico, pa ne moremo govoriti o pomanjkanju, saj se neprestano in ob vsakem utripu veke premika in omogoča izmenjavo očesne tekočine (solze). Med lečo in roženico nastane nekak črpalni učinek, s tekočino prihajajo kisik in hranljive snovi. Hkrati solze odplavljajo izločene snovi, ki nastanejo pri presnovi. Dodatno prepuščajo kisik tudi snovi, iz katerih so izdelane kontaktne leče. Če leča dobro nalega, se njena vodna vsebnost nekoliko poveča, zmanjša pa se ponoči in tedaj, ko jo odstranimo.

Kontaktna leča v velikih višinah

V večji nadmorski višini se količina kisika v zraku zaradi znižanega zračnega tlaka zmanjša, zmanjša se tudi preskrba roženice s kisikom. Primanjkljaj je večji, kot če bi bili brez kontaktnih leč. Vsebnost vode v roženici se izdatneje poveča, zato se nekoliko spremeni tudi njen premer. Vse to lahko vpliva na počutje uporabnika kontaktnih leč.

Iz neke študije sledi, da se težave zaradi kontaktnih leč začnejo nad 4000 metri. Od presnove uporabnika kontaktnih leč in nekaterih drugih dejavnikov je odvisno, nad katero višino jih ne bo več mogel uporabljati. Že omenjeno študijo so opravili v tlačni komori, v kateri so spreminjali zračni tlak. Menijo, da znižani zračni tlak uporabnikom kontaktnih leč šele nad 6000 ali 7000 metri povzroča resnejše težave. Ne glede na navedeno moramo vzeti s seboj v gore tudi očala. Čim više nas vodi pot, bolj nujno je, da so v nahrbtniku; njihova teža (12 do 15 g) je zanemarljiva.

Vrste kontaktnih leč

Trde leče

To so leče iz trdih snovi, ki prepuščajo zrak. Vsebujejo 0,5 do 2,5 % vode. Na voljo so leče premera ~ 9,0 do 10,3 mm.

Mehke leče

To so leče iz gibkih, mehkih snovi, ki prepuščajo zrak. Vsebujejo ~ 38 do 75 % vode. Na voljo so leče premera ~ 13,4 do 16 mm.

Uporabniki imajo čedalje raje mehke kontaktne leče. Izbor je bogat, današnje leče ustrezajo najrazličnejšim potrebam. Standardne mehke leče nosimo enako kot trde, to je približno 12 ur na dan. Zdržijo nekako dve leti (trde leče približno tri leta). Verjetno so mehke leče vedno bolj priljubljene zaradi tega, ker jih že nekaj minut po prvi namestitvi ne čutimo več kot tujek. Kljub temu pa imajo trde leče velike prednosti. Dve od teh sta, da nimamo težav pri nameščanju in da so mnogo bolj odporne.

Za stalnega uporabnika kontaktnih leč so najbolj primerne trde leče. Za občasno rabo, naprimer pri športu, so mehke leče boljše že zaradi tega, ker se je na trde leče treba privajati skoraj ves teden. Če nošnjo trdih leč za nekaj časa prekinemo, se moramo nanje ponovno navaditi.

Priporočamo, naj imajo pri večjih turah in odpravah prednost trde kontaktne leče. Spričo izjemnih in otežkočenih higienskih razmer so mehke leče mnogo bolj izpostavljene. Trde leče kdaj pa kdaj prenesejo tudi to, da jih shranimo suhe. Če to počnemo z mehkimi lečami, se te na suhem zelo skrčijo. Kadar se to vendarle primeri, jih moramo najprej navlažiti, počakati pet minut in šele nato vzeti s podlage. Nato morajo v tekočino za shranjevanje kontaktnih leč in tam ostati vsaj 24 ur. Mehke kontaktne leče, ki se je prisušila na podlago, nikdar ne smemo poskušati odtrgati, ker se bo zagotovo zlomila. Če smo z njo slabo ravnali, jo mora obvezno pregledati specialist.

Leče za enkratno uporabo

Posebna zvrst mehkih leč so tako imenovane leče za enkratno uporabo. Po trajanju uporabe ločimo tri vrste mehkih kontaktnih leč: leče za en dan, za štirinajst dni in za mesec dni. Kot pove že naziv, izločimo prve že po enem dnevu in druge po štirinajstih dnevih. Take leče so primerne za priložnostne uporabnike, ki morajo nositi lečo naprimer konec tedna. Za odprave v gore, kjer je veliko prahu in ozračje zelo suho, so prikladne samo dnevne kontaktne leče, saj jih tam ni mogoče ustrezno negovati.

Odsluženih leč seveda ne vržemo kamorkoli. Shranimo jih naprimer v plastično cevko s pokrovčkom. Prostora za to malenkost v nahrbtniku ne bi smelo manjkati. Vendar, četudi te kontaktne leče uporabimo samo enkrat, se nikakor ne pozabimo poprej zglasiti pri specialistu, da opravi potrebne meritve. Leče te zvrsti namreč niso primerne za vsako obliko in velikost roženice.

Sploh pa mislite na svoje oči, še preden se lotite pregleda svoje gorniške opreme! Pred vsako turo naj oči pregleda zdravnik in ugotovi vse potrebno, kar zadeva roženico in ostrino vida. Nikakor pa se ne odpravite na pot brez zrcala, zadostne količine pripomočkov za čiščenje in shranejvanje leč, posodice za lečo, vakumske prijemalke in očal. Lahko si omislite kar celoten pribor. Škatlico z vgrajeno vakumsko prijemalko in zrcalcem. Seveda bi bilo najboljše, če bi obvladali name.čanje in snemanje leč brez pripomočkov (zrcala in vakumske prijemalke). Pomagamo si sicer lahko z raznimi triki, toda te je laže prikazati v živo kot opisati v članku.

Zaščita oči pred soncem in suhim zrakom

Varujmo se žarke svetlobe! Pomagajo nam lahko dobra sončna očala; oči so s kontaktnimi lečami bolj občutljive, kot če smo brez njih.

Precej časa že lahko kupimo mehke in trde kontaktne leče, ki skoraj stoodstotno zavarujejo pred ultravijoličnim žarčenjem sonca. Obsežne študije so pokazale, da UV žarki vplivajo na očesno lečo, ki zaradi njih postane motna (siva mrena). Varstvo pred UV žarki je potemtakem smiselno in koristno. Vendar so za zaščito pred sončevim obsevanjem potrebna še dodatna sončna očala. To velja še posebej za očesno veznico, ki jo moramo zavarovati pred intenzivnim sončevim obsevanjem.

Upoštevajmo tudi to, da je pozimi zrak zelo suh in mrzel, in poskrbimo, da oči ne bodo suhe. Zavarujemo jih z ledeniškimi očali, ki dobro nalegajo na tkivo okrog oči. Za suh zrak so posebno občutljive mehke kontaktne leče. Vsebujejo namreč veliko vlage, ki v suhem okolju izdatno izhlapeva. Če pa mehka kontaktna leča izgubi vlago, se spremeni njena oblika. Leča sicer trdno nalega, vendar se udobje nosilca poslabša.

Nega leč

Če imate težave s snemanjem leč, bo pomagalo že nekaj kapljic umetnih solz ali tekočine za shranjevanje leč in nekaj utripov z vekami. Veliko laže jih boste sneli kot sicer. Znani so številni neobičajni načini (tako imenovani insider tips). Pred leti sva se s prijateljem podala na turo. Predvideno je bilo bivakiranje. Pred spanjem je tovariš - namesto da bi leči snel - slednji potisnil z roženic na očesni veznici (beločnici). Naslednjega dne ga rdeča, krožna odtisa kontaktnih leč na veznici nista motila; bil je prepričan, da je tak način shranjevanja leč najbolj higieničen. Po njegovem mnenju je nahrbtnik na večdnevnih turah namenjen samo za prenašanje hrane in opreme. Upoštevati pa velja, da imamo le dvoje oči!

Človek, ki ima zaradi pomanjkljive nege kontaktnih leč težave z očmi, je s hojo po gorah opravil.

S čiščenjem odstranjujemo s kontaktnih leč nepotrebne snovi in uničujemo drobne organizme: viruse, bakterije in glivice. Če odpadki obležijo na leči, bo njena površina čedalje bolj groba, proces odlaganja se bo še pospešil. Leča postane pravi smirkov papir, ki brez prestanka obdeluje roženico in veke in jih draži. Če se temu pridružijo še virusi, bakterije in glive, ni težko uganiti, kaj bo iz tega.

Iz teh razlogov priporočam, da kontaktne leče tudi v gorah redno čistite tako kot doma. Dobro je treba očistiti in razkužiti zlasti mehke leče, saj se jih zaradi njihove izvedbe še laže prime umazanija.

Mehkih kontaktnih leč ne smemo nikoli čistiti z vodo iz vodovoda ali potoka, sicer se bo na njih odlagal apnenec in se bo močno zmanjšala njihova sposobnost naleganja. Nasprotno pa je zelo lahko vzdr.evati trde leče. Zadostuje že, če jih nekoliko otaremo s čistilcem in izplaknemo z vodo. Če se zgodi, da trde leče kdaj v stiski shranimo suhe, se le redko pokvarijo. Velja pa, da se površina take leče slabo navlaži in da med vlaganjem bolj praska.

Potrebščine za nego leč

Za nego leč je na voljo veliko pripomočkov. Danes je že skoraj vsak izdelek naprodaj v več cenejših izvedbah.

Ko se odločamo za pripomoček, ki ustreza našim potrebam, upoštevajmo alergije, svoje navade in material, iz katerega so naše kontaktne leče. To je bistvenega pomena.

Kadar leč nenadoma ne prenesemo več, se moramo najprej vprašati, kako je z njihovo nego.

Omenimo sodobne poenotene pripomočke za nego mehkih leč. Ti vsebujejo v eni steklenički raztopine za shranjevanje, čiščenje in vstavljanje leč in zavzemajo le malo prostora. Če uporabljamo te raztopine, otiramo kontaktno lečo tako, da jo pomencamo med prsti, preden jo zvečer odložimo v posodico. Na voljo je že raztopina, ki jo lahko uporabimo za vse tri namene. Dodamo ji še nekaj kapljic encimskega čistila, da bo leča še bolj čista.

Pripomočki za čiščenje trdih leč praviloma vsebujejo raztopino za čiščenje in posebno tekočino za shranjevanje leč. Omembe vredno je čistilo, ki vsebuje majhne kroglice polimera in kot obloga dobesedno »zradira« umazanijo s površine leč.

Novi pripomočki znatno olajšajo delo z lečami. Če bomo upoštevali priporočila, bomo v gorah kljub kontaktnim lečam uživali prav tako kot sopotniki z dobrim vidom. Tudi pri fotografiranju in razgledovanju z daljnogledom ne bo težav. Z razvojem računalniške tehnike teče tudi razvoj pripomočkov za nego kontaktnih leč in sistemov za prilagajanje. Za specialiste, ki se ukvarjajo s kontaktnimi lečami, je pravi izziv najti ustrezni sistem za vsako oko. Bolje je torej, da gremo večkrat k specialistu. Tako bomo zagotovo zadovoljni z lečami in bomo še dolgo uživali v gorah.

Avtor Manfred Bufler, DAV 2/97, prevedel Pavle Šegula